Generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu
22. november 2018 - marec 2019
Dr. Peter Marolt je avtor, arhitekt, kipar, oblikovalec in predavatelj na Fakulteti za arhitekturo, ki se pri svojem delu spogleduje s konstruktivisti, občuduje Srečka Kosovela, dekonstruktiviste, supermatiste, Bauhaus in ki ljubi urejeni kaos. V svoja dela vnaša drugačen mir in red, pri čemer se izogiba simetriji, piše haiku poezijo, ki skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, povezujoč se z dogajanji v človekovi notranjosti in ki je v principu ubesedena likovna podoba. Njegov urbani haiku, podobno kot tisti s prispodobami iz narave, prikaže notranje stanje stvari.
O svojem delu in ustvarjanju je dr. Peter Marolt med drugim zapisal: "Na organizacijo in oblikovanje prostora, gledamo tudi iz likovno-prostorskega vidika. Pri tem povzemamo po ostalih zvrsteh likovne umetnosti, apliciramo tehnike in metode iz celotnega polja likovne umetnosti, ki zaznamuje tudi arhitekturo. Pri tem lahko celo naglašujemo likovno noto in njen pomen. Likovno oblikovanje predstavlja integralni del procesa izoblikovanja arhitekturnega prostora. Likovno raziskovanje, ki ga apliciramo na arhitekturno oblikovanje, se v splošnem tiče oblike in barve, svetlobe in sence, pa celo njihovega možnega simbolnega pomena."
"V kontekstu izvedbe za natančno določen namen, sodobna scenografija, vsaj tista v najboljši maniri, podobno kot vsa pomembnejša arhitektura, poleg avtorjeve osebne refleksije, združuje siceršnje oblikovanje prostora, likovno občutljivost, pretanjen občutek za odnos med materialnim, to je oprijemljivim in duhovno vsebino. Likovno razmišljanje je tisto, preko katerega se učimo kar najbolj zgoščeno, a celovito predstaviti idejo o prostoru in prostor sam, kjer s pomočjo abstrakcije, odvzemanja odvečnega, ko ohranimo le bistveno, opredelimo določen prostor. S pomočjo likovnega znanja, likovnega načina razmišljanja, kot načina abstraktnega razmišljanja in s pomočjo abstraktnih modelov, tridimenzionalnih form, iz sebe izvabljamo kreativne sposobnosti in ustvarjalnega duha. Na takšen način artikulirane prostorske forme, lahko služijo nadaljnji interpretaciji in prenosu v oblikovanje prostora."
"Likovna občutljivost pride še kako prav pri obdelavi arhitekturnih ali urbanističnih modelov. Tovrstna sinteza likovne umetnosti in arhitekture, na primer barva, tudi barvna svetloba, celoten likovni koncept, občutljivost za teksturo, grafični pomen posameznih prijemov, nudijo široke možnosti aplikacije v sam načrtovalski proces oblikovanja prostora. Likovna sfera je tako lahko dejansko generator idej za oblikovanje in/ali predstavitev prostora. Pravzaprav velja tudi obratno, namreč da je možno znanje, ki smo ga pridobili s študijem arhitekture, uporabiti pri samem likovnem snovanju, saj študij arhitekture, na nek način pomeni tudi specifično likovno izobrazbo. Tudi zato, ker je večji del našega zanimanja, usmerjen h kompoziciji sami.
Ne le, da je arhitektura del likovne umetnosti, poetika umetnosti oblikovanja prostora, je v določenih primerih povezana s posameznimi segmenti celotne sfere umetnosti."
