Umetnost oblikovanja prostora in likovna umetnost

Likovni jezik je tisti, ki daje vsebini sprejemljivo obliko in je za vse zvrsti likovne umetnosti enak. Likovnost je pravzaprav del vsakršnega kvalitetnega oblikovanja prostora. Za umetnost oblikovanja prostora velja, da gre tudi za prenos idejno-vsebinskega koncepta v likovno-prostorsko govorico. Oblikovanje prostora v najširšem smislu, se v splošnem tiče tudi njegove celovite vizualne podobe. Poudarjena likovna podoba velja tudi za nekatere predstavitve arhitekturnega ali urbanega prostora, ki običajno sodijo na nivo idejnih predstavitev projektov, a jih hkrati lahko razumemo tudi kot sama zase zaključena likovna dela.

Arhitektura črpa in v svoji maniri obravnava in nadgrajuje izsledke ostalih zvrsti likovne umetnosti. Zato lahko v oblikovanju prostora govorimo o povezovanju in brisanju meja med različnimi izraznimi mediji, disciplinami. Ker se oblikovalci prostora prvenstveno ukvarjamo s kompozicijo, študij oblikovanja prostora, hkrati pomeni tudi specifično likovno izobrazbo.

Likovno oblikovanje predstavlja tudi osnovo oblikovanja ˝prostora igre˝. Pri scenografiji gre za povezovanje celotnega polja umetnosti. Tudi celostno oblikovanje urbanega prostora, med drugim vzpostavlja kopico scenskih elementov, prijemov. Prostorsko-načrtovalski proces, ki se tiče oblikovanja mest, je v svoji srži hkrati tudi najobsežnejši in najkompleksnejši likovni projekt.

Ključne besede

arhitektura, oblikovanje prostora kot del likovne umetnosti, likovno oblikovanje, presek umetnosti, brisanje meja v likovni umetnosti